Vrbnik. 26.07.2010

V Muraju zavijem na markirane pešpoti, ki so razpredene kot labirint po celem okolišu. Izkaže se, da so delno prevozne. To pomeni, da je na nekaterih odsekih potrebno potiskati kolo zraven sebe, saj je pot polna skal in kamenja. Spet na drugih pa je tako zaraščeno, da je zelo težko in nevarno kolesariti. Prav zaradi trnja in druge ostre podrasti sem na cilj prispel povsem popraskan in krvav. Vendar se je trud na koncu poplačal s prečudovitimi pogledi na osamljene plažice in mirno mediteransko naravo. V Vrbniku se spustim še do plažice Potovišče in raziščem mesto.

start v Muraju

kozje stezice

proti Vrbniku

staroselec

ruševine

Vrbnik

zaliv Potovošče

vsedi se, zaslužil si

zadaj celina

Veli vrh. 22. 07.2010

Tudi na Krku me je spremljala neznosna vročina. Vseeno sem nekajkrat pognal bike. Tokrat na Veli vrh nad Punatom. Z Muraja sem se spustil po glavni cesti proti Punatu, kjer sem zavil na pohodniško pot. Najprej hud vzpon, ki je bil prehud zame in sem dober del potiskal bajk zraven sebe. Kasneje se nadaljujejo kozje stezice, ki so ponekod polne kamenja in skal. Zaradi tega sem pogosto sestopil s kolesa. Nekajkrat tudi nosil. Še posebej pod vrhom. Zaradi tega je bil spust bolj rok n rol in ni postregel z nekim velikim užitkom. Je pa zato panorama prekrasna.

starodavna cerkvica Sv.Dunata

levo na pohodno pot

začetni vzpon, kjer je neutrjen makadam

počitek pri treh križih

naprej po kozjih potkah

odpiram in zapiram

škarpe me spremljajo skoraj celo pot

tukaj ugotovim, da sem kiksnu

zopet na pravi poti

spust. zadaj se vidi Veli vrh

dole kamen, gore nebo, oj kemale bog te ebo

proti izhodišču

pogled na otoček Košljun

Tinjan in spust v Osp. 16.07.2010

Dopust sem začel na slovenski obali. Seveda z raziskovanjem lokalnih brezpotij. Žal je bila vročina nepopustljiva in nazadnje nisem izpeljal nekaterih začrtanih turc. So pa ostale v mislih za naslednjič. Z Debelega rtiča sem se mimo vinogradov povzpel na bližnji grič in se spustil v Škofije, kjer sem pognal na Tinjan. Zgoraj srečam prijaznega Italijana, s čudovitim spešalajzom endurom, ki je očitno kar dober poznavalec slovenske Primorske in mi razloži kje najdem singlce. Poslušam ga in se spustim v Prekrasno vas Osp, ki je vpeta v previsne stene Kraškega roba. Tu moram turco skrajšati, saj je vročina naizprosna, mene pa čaka še vrnitev na izhodišče. Želja je bila, da bi se povzpel do gradu Socerb, a sem pognal v nazprotno smer proti Črnemu kalu. Tam se peljem izpod viadukta na drugo stran avtoceste in kasneje sledim reki Rižani do Bertokov in mimo Ankarana do osvežitve v morju.

blizu meje z Italijo

spodaj Izola

cerkvica na Tinjanu

začetek spusta

pogled na Kraški rob

sledim markacijam

atraktivna enoslednica

preko travnikov

proti Ospu

od tamle prihajam

izpod viadukta

preko Rižane

izvir Bistrice pod Storžičem

Z Matjažem sva imela povsem druge načrte za to potepanje. Planirala sva ravninsko kruzanje po vasicah in brezpotjih, a sva spontano naletela na potko proti izviru Bistrice. Odločitev, da jo obiščeva se je kasneje izkazala za čisto zmago. Potoku, sva po kanalu, ki se je neusmiljeno vzpenjal, sledila vse do izvira. Za izhodišče sva izbrala Preddvor, kjer sva se mičkeno ogrela in siogledala jezero Črnava. Napovedane so bile plohe in nevihte, a je vreme le zdržalo. Uživancija.

na izhodišču

proti jezeru Črnava

glej ga krapa

pogled proti M. Grintavcu Storžiču,...

skozi drevored

enoslednica

grizi

plezališče

ouyeah

osvežitev

skozi mostiček

izvirček

osvežitev 2

dol dol dol

počasi se vrneva do jezera

hotel ob jezeru

zaslužena nagrada